Ključna beseda: računalniška umetnost

»To naše elektronsko medmrežje še vedno diši po Ediju Zajcu.«

»Tvoja pisma so meni 'okno v naš svet'.«

»Danes lahko povsem brez obotavljanja sprejmemo umetnika, ki ne dela s čopičem, temveč z računalnikom.«

»Zajec je umetnik, ki izhaja iz razsvetljenstva.«

»Festival skuša z letošnjim programom pokazati na to širino; na eni strani pomen zgodovinjenja, arhiviranja spominov, na drugi strani pa pogled v prihodnost, v delo nove generacije ustvarjalcev, ki se zelo intenzivno povezujejo z umetno inteligenco.«

»Marko Ornik je igral pomembno vlogo kot umetnik, producent in vodja MFRU-ja in želimo ga predstaviti z vseh teh treh vidikov.«

»Ali je dvom, ki ga je Descartes postavil za temeljno premiso človekovega obstoja in pravzaprav edini dokaz, da 'ergo sum', sploh še aktualen kot racionalno sredstvo nekega razumevanja ali pa smo prišli do točke, kjer nam 'resnico' prodajajo in podarjajo samo še mediji, politične stranke, aktivisti in drugi motiviranci.«

»Skozi narativni format dialoga med fiktivnima likoma, od katerih eden povzema značilnosti človeka, drugi pa karakteristike umetne inteligence, naslavljata aktualna in univerzalna vprašanja sodobnega časa, kot so denimo sobivanje človeka in stroja, pomen telesnosti, posledice digitalizacije vsakdanjega življenja ter smeri razvoja naprednih tehnologij.«

»Gre za največji tovrstni festival v Sloveniji, zato na eni strani izpostavljamo zgodovinske momente in najpomembnejše avtorje, dogodke in teoretike, ki so igrali pionirsko vlogo pri vzpostavljanju te vrste umetnosti pri nas in v mednarodnem prostoru. Na drugi strani pa predstavljamo veliko del mladih avtorjev, saj je festival vedno vpet v družbena dogajanja in aktualne tematike, ki se dotikajo ne le intermedijske umetnosti, ampak tudi širše.«

»Zelo pomembno se ji zdi, da danes, ko sta kultura in umetnost izrinjeni na obrobje, še vedno obstaja zavest o pomembnosti knjige tudi kot objekta, zavest o pomenu ustreznega knjižnega oblikovanja, skladnega z vsebino knjige.«

»Kljub vsej izobrazbi, za katero sem si domišljal, da jo imam, me je Zajc popeljal v svet Weberna in Xenakisa, tudi Stockhausna. Seveda, tudi ob priporočilih starega Černigoja, sem začel razmišljati o glasbi in o umetnosti v drugačni luči.«

»Med drugim sva govorila o tem, kako se človekova cosa mentale (primarna misel) sprva skozi umetnika zlije na papir, kot poezija, kot čistost, nato prehaja v likovna polja, v raziskovanje prostorov in končno tudi v arhitekturo. Spregovorila pa sva tudi o tem, kako je glasbo v svojih delih formaliziral skozi barve in kompozicije.«